Plan krvodajalskih akcij za leto 2010
07.01	Gorica pri Slivnici
07.04	Šolski center Šentjur (v bolnici Celje)
08.04.	Planina pri Sevnici
13.05	Kalobje
27.05.	Gorica pri Slivnici
10.06	Dramlje
24.06.	Šentjur
01.09.	Loka pri Žusmu
07.10.	Planina pri Sevnici
20.10. 28.10.	Šolski center Šentjur (v bolnici Celje) Šentjur

Vsako leto se na našem področju z Bolnišnico Celje pripravi program krvodajalskih akcij, ki je usklajen z zdravstveno službo. Program krvodajalskih akcij je redno objavljen v lokalnem časopisu Šentjurčan, radiu, televiziji in na internetu. Še posebej obveščamo s plakati in osebnimi vabili, kdaj in kje se bo odvijala posamezna krvodajalska akcija.

V Sloveniji daruje kri okoli 5 odstotkov prebivalcev. Da zadostimo potrebam zdravstva po krvi, potrebujemo vsak dan okoli 400 krvodajalk in krvodajalcev. Na leto zberemo okoli 45.000 litrov krvi, kar pomeni, da se na leto prijavi približno 100.000 krvodajalcev. V Sloveniji predstavljajo tretjino vseh krvodajalcev ženske, dve tretjini pa moški.

Rdeči križ Slovenije in s tem tudi mi v programu dela za vnaprej opredeljujemo krvodajalstvo kot eno temeljnih nalog.

V ta namen razvijamo organizacijski pristop, motivacijske prijeme, računalniško podporo in spodbujamo raziskovalno dejavnost. Krvodajalstvo je solidarnostno gibanje za ohranjanje življenja bolnikov in večjo kakovost zdravja ljudi. Širšo javnost seznanjamo z možnostjo avtotransfuzije kot varnim načinom zdravljenja z lastno krvjo. Promocijo krvodajalstva podpiramo z motivacijskimi pristopi za posamezne ciljne skupine (mladi, intelektualci, kmetje, gospodinje in druge skupine prebivalstva). Čeprav nepolnoletne mladine ne moremo dejavno pritegniti v krvodajalstvo, si prizadevamo, da bi se vzgoja in motiviranje za krvodajalstvo začela že v otroštvu. Izobraževanje, ki se začne že v osnovni šoli, ima pomembno vlogo pri zagotavljanju zdravja naroda, pri uveljavljanju zdravega načina življenja in pri spodbujanju prostovoljnega krvodajalstva.

Cilj Rdečega križa Slovenije je zagotavljati tolikšno število krvodajalcev, da bo učinkovito zadostilo potrebam zdravstva po krvi tudi v novih družbeno-ekonomskih in socialnih razmerah.

Seveda je tu potrebna podpora širše družbene skupnosti. Prav prostovoljnost, neplačanost in anonimnost so se v petdesetih letih pokazala kot dobri temelji za preskrbo s krvjo. Skrb za zdravje vsakega posameznika in najširše družbene skupnosti pomeni tudi skrb za varno kri. V tem so zdravstveno-vzgojna prizadevanja Rdečega križa Slovenije tudi člen v verigi varne preskrbe s krvjo. Kajti zdrav človek ima tudi zdravo kri. Le varna kri zares rešuje življenja.

Krvodajalstvo natančno opredeljuje Zakon o preskrbi s krvjo (Ur.l. RS, št. 52/2000). Proste dneve pa določa 169. člen Zakona o delovnih razmerjih.